Skok na glavno vsebino

Knjižnice med epidemijo

Knjižnice med epidemijo

Uporabniki > Knjižnice v novi realnosti > Knjižnice med epidemijo


Knjige v karanteni med epidemijo COVID-19, Celje

Knjižnice od pričetka epidemije COVID-19 v marcu 2020 vseskozi delujejo skladno z ukrepi za zajezitev epidemije in svoje poslovanje prilagajajo epidemiološkim razmeram. Trikrat (16. 3. – 4. 5. 2020; 26. – 30. 10. 2020; 1. – 11. 4. 2021) so se vrata knjižnic zaprla, a smo si knjižničarji, skladno z navodili in priporočili pristojnih organov, tudi v tem času prizadevali za prilagojeno izposojo knjižničnega gradiva: omogočali smo brezstični prevzem gradiva na prevzemnih mestih, pošiljali smo ga po pošti, pa tudi dostavljali na dom.

Vseskozi smo knjižničarji v kontekstu sprememb s svojimi člani in uporabniki ostajali v stiku na daljavo. Obveščali smo jih o novostih in spremembah, jim ponujali možnosti spletnega vpisa, spletnega naročanja gradiva in podaljševanja rokov izposoje. Omogočali smo dostop do e-knjig, avdio-knjig, e-časopisov, podatkovnih zbirk in drugih elektronskih virov, da so naši člani lahko ostajali povezani s pisano besedo, s knjižničnim gradivom v e-obliki, z dogodki v digitalnem okolju in z vsebinami na spletnih portalih, ki jih v knjižnicah aktivno oblikujemo.

Brezstični prevzem gradiva med epidemijo COVID-19, Nova Gorica

Vpliv epidemije na knjižnično dejavnost najizraziteje ponazarjajo statistični podatki pred in po nastopu epidemije. V ta namen so koordinatorji osrednjih območnih knjižnic (OOK) s pomočjo osrednjih knjižnic, uredništev spletnih portalov, pri katerih knjižnice sodelujejo, dobaviteljev e-gradiv, NUK-a in IZUM-a pridobili podatke za leti 2019 in 2020. Primerjava le-teh kaže v letu 2020 zmanjšanje nekaterih kazalcev, kot so fizični obisk knjižnic, fizična izposoja knjižničnega gradiva, število organiziranih prireditev ipd., po drugi strani pa so se kazalci pri drugih storitvah, vezanih v glavnem na digitalno okolje, znatno zvišali.

V skupini koordinatorjev OOK so pripravili tudi anketni vprašalnik, namenjen zaposlenim v slovenskih splošnih knjižnicah. Z njim so želeli pridobiti vpogled v delovno okolje zaposlenih v slovenskih splošnih knjižnicah v času epidemije ter spoznati njihove izkušnje in izzive pri soočanju z epidemijo v delovnem okolju. Kot kažejo prvi izsledki, so se knjižničarji na spremenjene razmere odzivali z veliko mero fleksibilnosti in inovativnosti. Epidemija je delovno okolje, procese in načine dela spremenila, a izrazitega vpliva nanje ni imela. Navkljub spremenjenemu načinu ter novim oblikam, so se knjižničarji v vseh slovenskih splošnih knjižnicah posvečali svojemu delu z veliko mero entuziazma in predanosti.

Knjižničar za pultom v času epidemije

                       Foto: Sašo Bizjak (Vir: Večer)

Obe raziskavi sta potrdili, da smo se knjižničarji na spremembe in izredne razmere odzivali hitro, učinkovito in proaktivno. Obstoječe storitve smo nadgrajevali in uvajali nove, jih predstavljali v digitalnem okolju, s tem pa so knjižnice postale dostopne vsem in vsakomur.