3. decembra 2024
Šest občin prejelo naziv Branju prijazna občina
Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo RS podelili nazive občinam, ki posebno pozornost posvečajo knjigi in branju.
Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo so v torek, 3. 12., ob 13. uri na Ministrstvu za kulturo podelili nazive branju prijazna občina. Naziv, ki je namenjen spodbujanju aktivnosti lokalne skupnosti za izboljšanje bralne pismenosti in kulture, so tokrat prejele občine: Dravograd, Semič, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž, Šoštanj, Tolmin in Vojnik.
Skupaj je od leta 2017 nazive branju prijazna občina prejelo 70 občin. Naziv je veljaven tri leta, po tem obdobju pa prejemnica naziva strokovni komisiji ponovno predstavi investicijske ali vsebinske projekte zadnjih treh let na področju knjig in branja.
V letošnjem letu so nazive za nadaljnja tri leta podaljšale občine: Brežice, Domžale, Grosuplje, Hrpelje – Kozina, Jesenice, Kamnik, Kozje, Mestna občina Novo mesto, Medvode, Ribnica, Ruše, Mestna občina Slovenj Gradec, Trbovlje, Velike Lašče in Vodice.
Več informacij in utemeljitve nazivov najdete v izjavi za javnost.
20. novembra 2024
Podelitev nagrad Združenja splošnih knjižnic za najboljše projekte splošnih knjižnic 2024
Združenje splošnih knjižnic vsako leto podeljuje nagrade najboljšim knjižničnim projektom, ki so nastali v obdobju zadnjih treh let.
V sredo, 20. novembra, je bil dan slovenskih splošnih knjižnic. Na ta dan so na prireditvi v Osrednji knjižnici Celje podelili nagrade za najboljše projekte v splošnih knjižnicah. Izmed enajstih prijavljenih projektov je komisija pri Združenju splošnih knjižnic letos izbrala tri, vse na področju storitev za uporabnike.
Nagrade so prejeli:
Lavričeva knjižnica Ajdovščina za projekt Lokarjeva pot
Lavričeva knjižnica Ajdovščina pomemben del domoznanske dejavnosti posveča raziskovanju ter predstavitvi življenja in dela rojaka, zdravnika in pisatelja Danila Lokarja, čigar zapuščino hrani v svoji zbirki. Z vzpostavitvijo Lokarjeve poti, ki so jo načrtovali v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev kot del Slovenske pisateljske poti, so želeli postaviti trajen pomnik pisatelju in ga zasidrati v zavest in identiteto prebivalcev. Projekt se vpenja v domoznansko dejavnost knjižnice in je pomemben za poznavanje domačega okolja in identiteto prebivalcev. Z vključitvijo med Slovenske pisateljske poti pa obenem preseže zgolj lokalni pomen in kulturno identiteto kraja žarči tudi v širši slovenski prostor.
Valvasorjeva knjižnica Krško za projekt Žive besede, karavana literarnih dogodkov po vaseh
Projekt je potekal v organizacijskem okviru krajevne knjižnice Kostanjevica na Krki. Na pobudo občine in prebivalcev je organizirala vrsto literarno-umetniških dogodkov po vaseh izven središča občine in izven prostorov knjižnice ter tako pripeljala kulturno dogajanje bliže ljudem. Projekt dobro prepoznava značilnosti in potrebe svojega okolja. Njegovo inovativnost prepoznavamo v tem, da knjižnica izstopa iz zavetja svojih sten, se na nov način približuje ljudem in se vrašča v njihova življenjska okolja. Odlikuje ga tudi vključujoč pristop, saj so pri organizaciji in izvedbi sodelovali sami prebivalci, vključno z občinskimi svetniki.
Mariborska knjižnica za projekt Umovadba
Storitev, ki je namenjena preprečevanju ali upočasnitvi razvoja demence, poteka v obliki rednih tedenskih srečanj, na katerih udeleženci s pomočjo skrbno izbranih iger in didaktičnih pripomočkov iz knjižnične Igroteke pod strokovnim vodstvom krepijo spomin, motoriko, senzorne zaznave in govorne veščine. Knjižnica se je s storitvijo odzvala na problem, ki bo vse večji, saj se življenjska doba prebivalstva daljša in s tem tudi izpostavljenost demenci. Projekt odlikuje uravnoteženo partnerstvo, saj je smiselno povezal poglobljeno strokovno poznavanje področja in specifično znanje zunanjih izvajalk ter znanje, prispevke in delo sodelujočih knjižničarjev.
Na prireditvi je bila podeljena tudi nagrada Najboljši ustvarjalki bralnih priporočil, ki jo je podelilo uredništvo portala Dobreknjige.si. Prejela jo je Renata Vidic iz Valvasorjeve knjižnice Krško.
7. novembra 2024
Teden splošnih knjižnic, 18. do 22. november 2024
Med 18. in 22. novembrom 2024 v knjižnicah po vsej Sloveniji praznujemo Teden splošnih knjižnic. V teh dneh se bodo zvrstili različni dogodki, s katerimi knjižničarji opozarjamo na pomembno vlogo knjižnic pri razvijanju sposobnosti branja, pismenosti, ustvarjalnosti, uporabi sodobnih tehnologij ter pridobivanju dodatnih znanj o aktualnih temah v družbi.
Letošnje praznovanje Tedna splošnih knjižnic z naslovom Zberimo se v knjižnici! temelji na vrednotah in načelih, ki jih poudarja Ljubljanski manifest, s pozivom k razmisleku o vlogi branja na višji ravni v času digitalne dobe. V sodobnem svetu, polnem informacij in razpršenosti, s sloganom “(Z)BERIMO (SE) V KNJIŽNICI” opozarjamo na pomen poglobljenega branja in zbranosti v knjižnici. Slogan simbolizira večplastno poslanstvo knjižnic – kot prostor za branje, srečevanje (zbiranje) in notranjo zbranost.
Knjižnice niso zgolj dom knjig, temveč tudi družbeno središče, kjer se ljudje povezujejo in krepijo skupnost. V svetu, kjer je dolgotrajna pozornost vse redkejša, knjižnice omogočajo prostor za mirno, osredotočeno branje, ki krepi kritično mišljenje, empatijo in globlje razumevanje sveta.
Ljubljanski bralni manifest poudarja prav to – potrebo po času in zbranosti za kakovostno branje, ki ga v knjižnicah ohranjamo in spodbujamo.
V čedalje zapletenejšem informacijskem okolju morajo biti državljani sposobni razlikovati med verodostojnimi in neverodostojnimi viri ter svoje bralno vedenje prožno prilagajati različnim okoliščinam. Branje na višji ravni je vaja pozornosti in kognitivne potrpežljivosti, ki širi besedni zaklad in pojmovne zmožnosti ter bralce aktivno napeljuje k pretresanju njihovih lastnih predsodkov.
Vloga knjižnic je danes, ko se spoprijemamo s številnimi izzivi, še toliko pomembnejša, knjižnice namreč omogočajo dostop do digitalnih tehnologij in s svojimi za javnost dostopnimi dejavnostmi zmanjšujejo razlike med tistimi, ki imajo dostop do znanja in informacij ter tistimi, ki ga nimajo. Na ta pomemben dan želimo poudariti naslednja načela:
- Dostopnost za vse: splošne knjižnice so brezplačne in dostopne vsem, ne glede na starost, spol, ekonomski status, veroizpoved ali druge osebne okoliščine. To jih postavlja v središče prizadevanj za enakopravno družbo.
- Podpora vseživljenjskemu učenju: knjižnice s svojo široko ponudbo gradiv, digitalnih virov in dogodkov omogočajo razvoj znanja in spretnosti skozi celotno življenje posameznika. Posebej pomembne so pri opismenjevanju starejših in digitalno manj pismenih skupin.
- Krepitev skupnosti in družbene vključenosti: splošne knjižnice so središča skupnosti, v katerih se ljudje lahko srečujejo, izmenjujejo ideje ter sodelujejo pri ustvarjanju bolj povezane in solidarne družbe. Še posebej so pomembne za ranljive skupine, kot so: starejši, mladostniki in osebe s posebnimi potrebami.
- Podpora kulturni raznolikosti in dialogu: knjižnice spodbujajo medkulturni dialog in ohranjanje kulturne dediščine ter zagotavljajo dostop do gradiv, ki odražajo različne kulture in jezike.
Predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek je ob tem povedal: »Obiščite svoje lokalne knjižnice, v katerih bodo potekali različni dogodki in aktivnosti, namenjeni vsem generacijam – od delavnic za otroke in bralnih klubov do predstavitev knjig. Splošne knjižnice so srce naše skupnosti – pridružite se nam pri praznovanju in skupaj podprite njihovo vlogo v sodobni družbi«.
V sredo, 20. novembra ob 11. uri bomo v Osrednji knjižnici Celje obeležili Dan splošnih knjižnic, s podelitvijo nagrad Združenja splošnih knjižnic za najboljše projekte knjižnic, ki na poseben in inovativen način zbližujejo knjige in bralce. Ob tem bomo nagradili tudi knjižničarje, ki na portalu Dobreknjige.si z izbranimi in kvalitetnimi priporočili knjig bralce spodbujajo k branju.
Za več informacij o dogodkih in dejavnostih ob dnevu splošnih knjižnic obiščite spletno stran knjiznice.si.
Lepo vas pozdravljamo.
Združenje splošnih knjižnic
Matej Strgaršek, predsednik ZSK