Skok na glavno vsebino

Formalna strokovna izobrazba

Formalna strokovna izobrazba

Knjižničarji > Izobraževanje > Formalna strokovna izobrazba


Nosilec formalnega izobraževanja za strokovne kadre v slovenskih splošnih knjižnicah je Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo (BINK) Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Usposablja za delo v vseh tipih organizacij, ki se ukvarjajo s produkcijo, zbiranjem, urejanjem, hrambo in posredovanjem zapisanega znanja v vseh oblikah. Diplomanti se zaposlujejo v knjižnicah, informacijskih centrih, založbah, ter drugih okoljih, kjer je potrebno znanje s področja organizacije informacij.

Na prvi bolonjski stopnji (dodiplomski študij) sta omogočena:

  • enopredmetni študij Bibliotekarstva in informatike, ki traja 3 leta (6 semestrov) in obsega skupaj 180 kreditnih točk (KT). Študijski program vključuje tri smeri: Bibliotekarstvo, Informacijska znanost in Knjigarstvo. Strokovni naslov, ki ga pridobi diplomant, je diplomirani bibliotekar in informatik oz. diplomirana bibliotekarka in informatičarka (dipl. bibl. in  inf.),
  • dvopredmetni študij Bibliotekarstva in informatike, ki traja 3 leta (6 semestrov) in obsega 90 kreditnih točk (KT), ter skupaj z drugim izbranim dvopredmetnim študijskim programom zagotovijo potrebnih 180 KT.

Na drugi bolonjski stopnji (podiplomski študij) je omogočen študijski program Bibliotekarstvo, informacijski in založniški študiji.

Na tretji bolonjski stopnji Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo v okviru interdisciplinarnega doktorskega študijskega programa Humanistika in družboslovje izvaja program Informacijske vede, katerega cilj je oblikovanje vrhunsko usposobljenih znanstvenikov raziskovalcev in pedagoških delavcev, usposobljenih za mednarodno primerljivo raziskovanje aktualnih teoretskih in praktičnih problemov na področju informacijskih ved.

Izpolnjevanje formalnih pogojev za opravljanje strokovnih del

Opravljen bibliotekarski izpit je pogoj za opravljanje strokovnega knjižničarskega dela v knjižnici ali drugi organizaciji, ki deluje na področju knjižnične dejavnosti. Strokovni knjižničarski delavci opravljajo bibliotekarski izpit v skladu s Pravilnikom o bibliotekarskem izpitu. Za izvedbo bibliotekarskih izpitov in druge dejavnosti v zvezi z bibliotekarskimi izpiti je zadolžena Komisija za bibliotekarski izpit, ki deluje pri Narodni in univerzitetni knjižnici.

Bibliotekarski izpit se razlikuje glede na to, katera strokovna knjižničarska dela opravlja kandidat oziroma glede na delovno mesto, na katero je sistematiziran. Strokovni knjižničarski delavec, ki je sistemiziran na delovno mesto knjižničarja oz. višjega knjižničarja (srednja izobrazba oziroma višja izobrazba) opravlja bibliotekarski izpit za knjižničarja. Strokovni knjižničarski delavec, ki je sistemiziran na delovno mesto bibliotekarja pomočnika, bibliotekarja, bibliotekarja z magisterijem oz. bibliotekarja z doktoratom (visokošolska izobrazba prve stopnje, visokošolska izobrazba druge stopnje, magisterij znanosti oz. doktorat) opravlja bibliotekarski izpit za bibliotekarja.

Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je nosilec študijskega programa za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za bibliotekarski izpit (ŠPIK-B), ki ga morajo na podlagi zakonskih zahtev opraviti kandidati za opravljanje bibliotekarskega izpita za bibliotekarja brez formalne bibliotekarske izobrazbe.

Strokovni knjižničarski delavec se lahko zaposli tudi brez opravljenega bibliotekarskega izpita, vendar ga mora opraviti najkasneje v roku enega leta od sklenitve delovnega razmerja ali po premestitvi na delovno mesto, na katerem je bibliotekarski izpit določen kot pogoj za zasedbo delovnega mesta.

V sistemu vzajemne katalogizacije lahko dovoljenje za vzajemno katalogizacijo pridobijo knjižničarji, ki izkažejo ustrezno usposobljenost za kreiranje bibliografskih zapisov in obvladajo katalogizacijska pravila, druge bibliografske standarde in formate COMARC, kar vključuje tudi vsebinsko obdelavo in kreiranje pripadajočih normativnih zapisov v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu COBISS.SI.

Usposobljenost omogočata in preverjata knjižnični informacijski servis (Inštitut informacijskih znanosti – IZUM) in nacionalna knjižnica (Narodna in univerzitetna knjižnica – NUK).

Vrste dovoljenj za vzajemno katalogizacijo:

  • Dovoljenje A – pridobljena pooblastila za vzajemno katalogizacijo monografskih publikacij ter za kreiranje zbirnih zapisov in zapisov za izvedena dela
  • Dovoljenje Bl – pridobljena pooblastila za vzajemno katalogizacijo sestavnih delov
  • Dovoljenje B2 – pridobljena pooblastila za vzajemno katalogizacijo kontinuiranih virov
  • Dovoljenje C – pridobljena pooblastila za vzajemno katalogizacijo neknjižnega gradiva
  • Dovoljenje D – pridobljena pooblastila za vzajemno katalogizacijo antikvarnega gradiva

Pridobitev dovoljenja A je osnovni pogoj za pridobitev kateregakoli izmed preostalih dovoljenj. Za pridobitev posamezne vrste dovoljenja mora kandidat izpolniti zahtevane pogoje (ustrezna izobrazba, opravljeno usposabljanje za pridobitev posameznega dovoljenja in določeno v programu izobraževanja za vzajemno katalogizacijo, samostojno kreiranje določenega števila bibliografskih zapisov v testnem okolju sistema COBISS.SI, pozitivno opravljen preizkus znanja). Dovoljenje za vzajemno katalogizacijo je aktivno štiri leta od dneva pridobitve. Za ohranitev aktivnega dovoljenja se mora katalogizator udeležiti izbranih izobraževalnih dogodkov, ki jih kot ustrezne določita IZUM in NUK

Strokovni knjižničarski delavci pridobivajo strokovne nazive v skladu s Pravilnikom o strokovnih nazivih v knjižnični dejavnost. Po predhodnem mnenju Komisije za strokovne nazive v knjižnični dejavnosti o imenovanju v strokovni naziv odloča predstojnik nacionalne knjižnice z odločbo.

Strokovne nazive se podeljuje s 15. majem tekočega leta, če je vloga predložena do vključno 31. januarja tekočega leta na naslov nacionalne knjižnice in če so izpolnjeni pogoji, določeni v pravilniku.

Kandidatom so lahko v pomoč sledeči dokumenti: