Skok na glavno vsebino

Cilji trajnostnega razvoja in knjižnice

Cilji trajnostnega razvoja in knjižnice

Uporabniki > Cilji trajnostnega razvoja in knjižnice


Cilji trajnostnega razvoja simbolne slike vseh ciljev

Leta 2015 je bila v Organizaciji združenih narodov sprejeta Agenda 2030 za trajnostni razvoj. Ta vsebuje 17 splošnih ciljev trajnostnega razvoja (CTR) in 169 konkretnih ciljev, ki odgovarjajo na izzive, s katerimi se srečuje človeštvo. Trajnostni razvoj ne zajema zgolj okolja, temveč tudi socialni in ekonomski razvoj. Čeprav CTR niso pravno zavezujoči, se od držav pričakuje, da jih posvojijo in ustvarijo državne okvire za njihovo doseganje. Tako so postali tudi pomemben del Strategije razvoja Slovenije 2030, katere osrednji cilj je kakovostno življenje za vse.
V strateških usmeritvah države za doseganje kakovostnega življenja je mogoče prepoznati tudi nekatere vloge knjižnic: vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba; učenje za in skozi vse življenje; visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse; ohranjeno zdravo naravno okolje; visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja.

Strategija razvoja Slovenije 2030 predvideva 12 ciljev, od katerih se vsak povezuje z vsaj enim splošnim CTR.
Med pomembnejšimi za splošne knjižnice so naslednji cilji:

  • znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo;
  • kultura in jezik kot temeljna dejavnika nacionalne identitete;
  • učinkovito upravljanje in kakovostne javne storitve;
  • zdravo in aktivno življenje;
  • dostojno življenje za vse;
  • vključujoč trg dela in kakovostna delovna mesta.

Knjižnice s svojimi storitvami in projekti že prispevajo k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja in tako utrjujejo svoj pomen v širšem družbenem okolju, obenem pa jim CTR predstavljajo tudi pomembno orodje, s katerim dokazujejo svoj vpliv na družbo.

Vir: Strategija razvoja slovenskih splošnih knjižnic 2022–2027 (str. 12–13)

Projekti

Knjižnica semen Logotip

Knjižnica semen

Knjižnica semen je eden od načinov ohranjanja biotske pestrosti kulturnih rastlin, ki temelji na brezplačni izmenjavi semen. Z umeščenostjo knjižnic semen v javno knjižnico želimo knjižničarji izpostaviti svojo izobraževalno funkcijo, posameznika vzpodbuditi k aktivnemu delovanju v svoji skupnosti in k ohranitvi svoje kulturne in naravne dediščine (in semena to so!), pa tudi k ustvarjanju vezi med člani skupnosti.

Projekt Knjižnica semen na nacionalni ravni koordinira Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, koordinatorica je Saša Vidmar. Knjižnica semen je na voljo v naslednjih knjižnicah:

Zelene knjižnice simbol mali

Zelena knjižnica

Zelena in trajnostna knjižnica je knjižnica, ki upošteva okoljsko (ekološko), ekonomsko in družbeno trajnostnost. Zelene in trajnostne knjižnice so lahko kakršnekoli velikosti, vendar morajo imeti jasen trajnostni načrt, ki vključuje zelene stavbe ter opremo, zelene pisarniške principe, trajnostno ekonomijo, trajnostne knjižničarske storitve, družbeno trajnostnost, okoljski management in predanost splošnim okoljskim ciljem ter programom.

Doslej sta naziv “Zelena knjižnica” pridobili

Domače 

 

Tuje