Skok na glavno vsebino

Za vse brez razlik

Za vse brez razlik

Uporabniki > Storitve > Vključevanje v družbo > Za vse brez razlik


Za vse brez razlik

Splošne knjižnice imajo pomembno vlogo na področju socialnega vključevanja, saj so na voljo vsem članom skupnosti brez razlik. Knjižničarji se zelo trudimo za medgeneracijsko in medkulturno povezovanje, da bi se vsi uporabniki, tako člani kot nečlani knjižnic, v knjižnicah počutili varno in sprejeto.

Redke so države, ki niso večkulturne, kjer se znotraj državnih meja zaradi različnih vzrokov (priseljevanje, politične meje, ki niso upoštevale etničnih meja) ne nahaja več kultur. Tako je v Sloveniji, kjer živita dve ustavno opredeljeni avtohtoni narodni skupnosti, italijanska in madžarska in tako je v sosednjih državah (Italiji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški), kjer živi ustavno opredeljena avtohtona slovenska narodna skupnost. Za pripadnike italijanske manjšine skrbijo v Knjižnici Koper, Mestni knjižnici Izola in Mestni knjižnici Piran, za pripadnike madžarske narodne skupnosti pa v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota in Knjižnici Lendava. V navedenih knjižnicah zagotavljajo gradivo in poslovanje v jeziku manjšine, zbirajo gradivo, ki govori o življenju in ustvarjanju manjšine na območju Slovenije, poskrbljeno pa je tudi za dvojezične prireditve in prireditve v jeziku manjšine. Knjižnice sodelujejo s šolskimi in drugimi knjižnicami za manjšine, prav tako s splošnimi knjižnicami iz sosednje države, matične domovine manjšine. To sodelovanje je ponekod preraslo v tesna strokovna in kulturna druženja. Podobno v Knjižnici Koper, Goriški knjižnici Franceta Bevka Nova Gorica, Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika, Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota ter Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto skrbijo za pripadnike slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah.

Veliko pozornost knjižnice namenjajo Romom. Za otroke tako npr. v Novem mestu pripravljajo ure pravljic in ustvarjalne delavnice v romskem vrtcu, v Murski Soboti pa so uredili Knjižnico igrač. Knjižnice v svoje zbirke uvrščajo knjige v romskem jeziku, pripravljajo računalniško opismenjevanje za Rome, v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti pa so ustanovili poseben Romski oddelek, namenjen romski literaturi in kulturi. Nekatere knjižnice za tujce, kot so priseljenci ali begunci, organizirajo tečaje slovenskega jezika, jim omogočajo brezplačen dostop do interneta ali pa jih v sodelovanju z različnimi društvi vabijo k dogodkom v knjižnici.

Za osebe z motnjami v duševnem razvoju knjižnice pripravljajo prilagojene ustvarjalne delavnice in organizirajo obiske varovancev različnih ustanov v knjižnici. Otrokom z učnimi težavami pomagajo pri učenju ali pomagajo vzpostaviti kontakt z usposobljenimi pedagogi. Brezposelnim pomagajo z izbori gradiva za premoščanje stisk, organizirajo bralne skupine za težje zaposljive ali jim s prilagojenimi storitvami, kot je Borza dela v Mestni knjižnici Ljubljana, pomagajo pri iskanju nove zaposlitve. Starejšim knjižnice nudijo prostore za njihove dejavnosti, npr. za izvajanje programa za ohranjanje kognitivnih sposobnosti ali za redna tedenska srečanja skupin za samopomoč starejših. Knjižnice občasno pripravljajo humanitarne akcije ali pri njih sodelujejo. Veliko knjižnic odpisane knjige in revije podari društvom in skupinam, ki skrbijo za socialno šibkejše, zdravstvenim ustanovam ali domovom starejših.

Splošne knjižnice sodelujejo z različnimi partnerji v lokalnem okolju in se vključujejo v različne projekte.

Splošna knjižnica Ljutomer je v sodelovanju z Gimnazijo Frana Miklošiča in Domom starejših občanov v Ljutomeru sodelovala v projektu Medgeneracijsko branje:

V Mestni knjižnici Kranj so izvajali projekt Živa knjižnica, kjer so se sodelujoči lahko srečali s predstavniki marginaliziranih skupin.