Skok na glavno vsebino

Knjižnično informacijsko znanje

Knjižnično informacijsko znanje

Uporabniki > Storitve > Informacijsko opismenjevanje > Knjižnično informacijsko znanje


Informacijsko opismenjevanje

Knjižnična informacijska znanja zajemajo vse elemente informacijske pismenosti s poudarkom na uporabi knjižnice in z njeno pomočjo dosegljivih informacij. Informacijska pismenost je sposobnost zaznati problem in ga opredeliti, pridobiti, kritično vrednotiti in uporabiti informacije iz različnih virov. Informacijsko pismeno uporabniki razumejo gospodarski, kulturni, zakonski in družbeni pomen informacij, jih sprejemajo kot temelj vseživljenjskega učenja in jih uporabljajo etično in zakonito.

Vključuje razumevanje in ustvarjalno rabo informacij, posredovanih tudi s sodobno tehnologijo, sodobnimi računalniškimi in komunikacijskimi viri. Pri oblikovanju programov izobraževanja uporabnikov knjižnica preverja potrebe, interese, želje ter njihovih zmožnosti, nivoje njihove informacijske pismenosti, pri čemer je še posebej pozorna na raven bralne pismenosti, ki je še vedno najpomembnejša sestavina informacijske pismenosti.

Program informacijske pismenosti, ki ga pripravi knjižnica, je vezan na uporabo knjižnice, ni pa omejen le nanjo, ker informacije niso monopol knjižnice. Splošna knjižnica je izhodišče za usposabljanje za uporabo vseh ostalih knjižnic, muzejev, galerij, ekspertnih sistemov, različnih baz podatkov kot virov informacij.

Knjižnica sama ali v sodelovanju z zunanjimi izvajalci organizira in izvaja izobraževanja za samostojno uporabo storitev knjižnice in njenih informacijskih virov ter virov in storitev na internetu, programske in strojne opreme. Pomaga in svetuje uporabnikom pri samostojni uporabi računalniške in druge informacijsko komunikacijske tehnologije. Preko spletnih medijev omogočajo dostop do posnetkov usposabljanj, učnih modulov, vodičov po informacijskih virih in usposabljanjih. Pri tem nudi tudi ustrezni prostor in opremo – računalniške delovne postaje z možnostjo tiskanja in skeniranja, ustrezne sedeže in delovne mize, prostore za izobraževanje in usposabljanje z ustrezno tehnološko opremo. Uporabnike napotuje na druga primerna izobraževanja in usposabljanja.

Medijsko opismenjevanje

Namen medijskega opismenjevanja v splošnih knjižnicah je ponuditi več različnih oblik dela (delavnice, predavanja, okrogle mize, pogovori ob knjigah, debate) s katerimi izobražujemo in ozaveščamo naše uporabnike o pomembnosti medijske pismenosti za vsakdanje življenje. Medijska pismenost je povezana z vsemi vrstami medijev (televizija, kino, video, spletne strani, videoigre in virtualne skupnosti) s katerimi stopamo v vsakodnevni stik in je zaradi tega še toliko bolj pomembna veščina za prepoznavanje in vrednotenje. Ustrezna medijska pismenost pomeni zmožnost razbiranja, ovrednotenja in analiziranja medijev (tiskanih in elektronskih), in ta posamezniku omogoča možnost izbiranja kakovostne informacije, njeno kritično ocenjevanje in ne nazadnje tudi možnost aktivne udeležbe v življenju.

 

Povzeto po: Novljan, S. (2002). Informacijska pismenost. Knjižnica, 46(4), 7-24. URN:NBN:SI:DOC-MGZKIKZZ in Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice: (za obdobje 2018–2028). (2018). Ljubljana: Nacionalni svet za knjižnično dejavnost.