Izobraževanje mentorjev za pripravo na bibliotekarski izpit (PRESTAVLJENO V 2021)

Vsebina:
1. del (dr. Melita Ambrožič, Polona Marinšek)
Udeleženci izobraževanja se najprej na kratko seznanijo s sistemom bibliotekarskih izpitov, ki je bil uveden z letom 2017, ter določili, na katera morajo biti kot mentorji še posebej pozorni. V nadaljevanju predstavimo vlogo in naloge mentorja v času strokovnega usposabljanja kandidata za bibliotekarski izpit. Posebej opozorimo na njegovo vlogo pri usmerjanju kandidata za bibliotekarski izpit za bibliotekarja pri zasnovi ter izdelavi pisne naloge. Udeležence izobraževanja seznanimo tudi z najpogostejšimi slabostmi pisnih nalog, ki so jih do zdaj zabeležili člani Komisije za bibliotekarski izpit. V okviru predavanj bo določen čas namenjen tudi vprašanjem in predlogom udeležencev izobraževanja.

2. del (mag. Marijan Špoljar)
Knjižnica se srečuje z različnimi oblikami praks in uvajanja v delo, kar zahteva ustrezno pripravljene kadre, ki so primerni in sposobni prenašati znanje, veščine in izkušnje novim in potencialnim sodelavcem. Predstavitev povzema osnovno dinamiko mentorstva, ki v prvi vrsti zadeva mentorja kot osebo med ustanovo, mentorirancem in lastnimi izkušnjami. Predstavljene bodo vloge in naloge mentorja s poudarkom na dobri in jasni komunikaciji. Mentor predstavlja vez med ustanovo in praktikantom/novim zaposlenim ter aktivno usklajuje pričakovanja skozi dinamiko mentorskega procesa, v katerem deluje kot voditelj in svetovalec, ki pozna ustanovo, spremlja stroko, razvija in širi lastne kompetence ter razume spremembe, ki nastajajo z razvojem dejavnosti. V stiku z mentorirancem skrbi za prenašanje izkušenj, lojalnost ustanovi in motivacijo za strokovno napredovanje. V procesu mentorstva je potrebno pravočasno zaznavanje napak in konstruktivno opozarjanje na pomanjkljivosti. Predstavitev je usmerjena na pozitivno naravnanost mentorja, njegove strokovne in osebnostne lastnosti ter veščino reševanja morebitnih konfliktnih situacij. Predstavitev opozarja na odgovorno in dosledno izvajanje procesa mentorstva, ki predstavlja izvajalcu izziv ter soočenje z lastnim strokovnim razvojem in omejitvami.

3. del (mag. Aleš Klemen)
Udeleženci predavanja se bodo seznanili z osnovnimi vrstami pisnih strokovnih in znanstvenih del, ki se pojavljajo v knjižničarski stroki, ter njihovimi temeljnimi razlikami. Predstavljene bodo posamezne faze raziskovanja. Postopek izbire najprimernejše teme, vsebinske opredelitve problema, skupaj z razvojem raziskovalnih vprašanj oz. hipotez, pisanje dispozicije in pravilno oblikovanje naslova raziskovalnega dela. Spoznali bodo, kako se pravilno lotiti opredelitve za posamezno raziskavo relevantnih raziskovalnih metod in kakšna je njihova pravilna uporaba. Predstavljene bodo raziskovalne metode, ki se najpogosteje uporabljajo v bibliotekarstvu, informacijski znanosti in knjigarstvu, kakor tudi, kako uporabiti znanstveni aparat (prevzemanje, dokumentiranje in raba opomb), s poudarkom na standardu APA. Seznanili se bodo z elementi ključne dokumentacijske informacije, vključno s posebnostmi povzetkov in izvlečkov. Poseben poudarek bo na IMRAD strukturi pisanja. V okviru predavanja bo izpostavljena tudi pomembnost pravilnega navajanja virov in literature.

Udeleženci:
mentorji kandidatom za opravljanje bibliotekarskih izpitov

Izvajajo:
dr. Melita Ambrožič, pomočnica ravnatelja, Narodna in univerzitetna knjižnica, http://www.nuk.uni-lj.si/nuk/organizacija
Polona Marinšek, koordinatorica izobraževalne dejavnosti, Narodna in univerzitetna knjižnica, http://www.nuk.uni-lj.si/nuk/organizacija/briic
mag. Marijan Špoljar, bibliotekar analitik, Mestna knjižnica Ljubljana
mag. Aleš Klemen, koordinator območnosti, Mestna knjižnica Ljubljana

Trajanje: 1 dan, 7 ur
Kotizacija: /

Prijave zbira Učni center MKL na ucni.center@mklj.si.

Če želite prejemati obvestila o aktualnih vsebinah, vas vabimo, da se prijavite tukaj.